Predstavitev
Ko tradicija zaživi v plesu, glasbi in druženju.
Folklorno društvo Oglarji iz Šoštanja združuje ljudi, ki jih povezuje ljubezen do slovenskega ljudskega izročila, plesa, glasbe in druženja. Ustanovljeno je bilo leta 2011 na pobudo ljubiteljev folklore in že več kot desetletje s ponosom ohranja ter predstavlja bogato kulturno dediščino našega prostora.
Posebno mesto v zgodovini društva ima naša prva strokovna vodja Milena Movh, ki je s svojim znanjem, predanostjo in ljubeznijo do folklore pomembno prispevala k ustanovitvi skupine ter njenemu nadaljnjemu razvoju.
Danes društvo povezuje 32 članov – plesalcev, godcev in podpornih članov, ki vsak po svojih močeh soustvarjajo zgodbo Oglarjev.
Naš plesni program temelji predvsem na ljudskih plesih Štajerske in Koroške. Skozi ples, glasbo in kostume želimo obiskovalcem približati življenje, navade in običaje naših prednikov ter jih ohranjati za prihodnje rodove.
Vsak nastop je priložnost, da tradicija ponovno zaživi – na odru, med ljudmi in v naših srcih.
FD Oglarji smo se ustanovili leta 2011 na pobudo ljubiteljev folklore.
Vodenje društva je predsednica prevzela leta 2025 od prejšnjega predsednika Andreja Volka, ki je postavil dobre temlje za delo društva.
Prva strokovna vodja je bila Milena Movh, ki ima velike zasluge za ustanovitev skupine in za njeno nadaljnje delo.
Skupino sestavljajo plesalci, godci in podporni člani.
Društvo nosi ime po svatbenem običaju s Koroške in zahodne Štajerske, torej tudi Šaleške doline, kjer ima društvo sedež. Oglarji so bili neporočeni fantje, ki na svatbo niso bili povabljeni, a so, po običaju, prišli zapeti ženinu in nevesti. Starešina svatbe jih je povabil plesat, oglarji pa so svatbo še pred polnočjo zapustili.
Društvo ves čas delovanja poustvarja plesno izročilo Štajerske. Na začetku delovanja so člani plesali predvsem izročilo z območja v okolici domačega Šoštanja. To je območje zahodne Štajerske. Ta pokrajina se namreč zaradi nekaterih razlik v plesnem izročilu deli na, že navedeno, zahodno Štajersko in vzhodno Štajersko.
Preizkusili pa so se že tudi s plesnim izročilom vzhodne Štajerske, najprej okolice Pohorja, ki sega tudi na območje vzhodne Štajerske, ter območij Dravskega polja, Slovenskih goric in Haloz. Prav posebna je plesna postavitev izročila Raven pri Šoštanju, v kateri društvo predstavlja plesno izročilo enega kraja, a iz dveh različnih časovnih razdobij. Postavitev je tehnično zahtevnejša od drugih, zato jo društvo redko izvede.
Spleti
V enem od svojih prvih plesnih postavitev društvo prikaže plesno izročilo zahodne Štajerske. Najprej plesalci zaplešejo malender, lep ples, razširjen prav po zahodni Štajerski in na Koroškem. Sledi mu nekaj zabavnih plesov in plesnih iger z najbolj zanimivim »kozaškim plesom«, imenovanim tudi »pas«, za katerega se plesalci drže in v parih korakajo v krogu. Ta plesna igra je bila zapisana v Ravnah pri Šoštanju.
Plesna postavitev uprizarja enega od zimskih večerov, malo pred Pustom, ko se kmetje, morda še zadnjič tisto zimo, zberejo na priložnostnem veselju, preden Pust po ljudskem izročilu prežene zimo in s pomladjo za kmete prinese veliko dela na zemlji. Kmečki človek se veseli in pleše, pustni liki pa za to zimo že naznanjajo konec takšnih priložnosti.
V spletu društvo pleše plese zahodne Štajerske. Vključena sta pustna lika Tresimir in Koš šoštanjski iz domačega (šoštanjskega) okolja.
Splet nas pelje po nižinskih predelih okoli Pohorja; od Zgornje Polskave, preko Oplotnice in Vitanja, pa Spodnjega Doliča in po Mislinjski dolini do Mute. Na takšen način spoznamo del plesnega izročila naštetih krajev z okolico.
Ta splet nas seznani s plesnim izročilom Dravskega polja, Slovenskih goric in Haloz, ki je zanimiv in razgiban. Zanimiva so že imena tamkajšnjih plesov, razvidna tudi v naslovu spleta. Ravno takšen je tudi zadnji ples v spletu, ko plesalci in plesalke pri dinamični polki, poleg v parih, zaplešejo tudi v četvorki. Splet predstavlja plesno izročilo vzhodne Štajerske.
Splet je poklon šoštanjskih folkloristov Ravnam pri Šoštanju. V tem kraju je bilo zapisanih več plesov, značilnih za območje zahodne Štajerske. Ti so vključeni v del spleta, ki ga plešejo prebivalci zgornjih Raven, prebivalci spodnjih Raven pa plešejo plese, ki so se plesali po II. svetovni vojni v 20. stoletju. Akterji med sabo najprej tekmujejo, na koncu zgodbe pa se skupaj vesele in zaplešejo ob dobri polki.
Plesalci s spletom gledalca popeljejo v dve deželi nekdanje avstro-ogrske monarhije; Koroško in Krajnsko. Od prve do druge pa potujejo preko Štajerske. Začetek spleta ponazarja pot med deželama, zaključek spleta pa s plesoma zibenšrit in nojkatoliš ponazori različnost (za nekatere pa podobnost) plesnega izraza prebivalcev teh treh območij.
Skupina se redno udeležuje Maroltovih srečanj in drugih nastopov po Sloveniji. Vsako drugo leto gostujemo v tujini. Doslej smo plesali v Pragi, Skopju, Berlinu, Beogradu in na Hvaru.
Iščemo navdušence vseh starosti. Novi člani so vedno dobrodošli. Naučite se tradicionalnih plesov, pesmi in običajev ter potujte z nami na festivale.
